ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RADOMLJE

KAKO LAHKO POMAGAŠ?

Skeniraj zgornjo QR kodo in nakaži znesek na račun Lions klub Kamnik.

Pošlji SMS sporočilo LARA5 na 1919.

Sodeluj v dobrodelni licitaciji dresov na FB NK Radomlje - na tej povezavi.

​

LARINO PISMO

​

Pozdravljeni vsi, ki skupaj z mano dihate za nogomet, sem Lara, 12-letno dekle, ki je moralo nogometne čevlje za nekaj časa zamenjati za bolnišnično posteljo, treninge za terapije in tekme za dolge, tihe dneve okrevanja. Ko sem zbolela za levkemijo, se mi je zdelo, kot da mi je nekdo izpulil del srca – tisti del, ki bije najhitreje, ko stopim na igrišče.

 

Spomnim se zadnjega treninga pred boleznijo. Smeh v garderobi, prepoteni dresi, glas trenerke, ki nas je spodbujal, naj verjamemo vase. Takrat si nisem mislila, da bom morala svojo najtežjo tekmo odigrati daleč stran od nogometne zelenice. A tudi v bolniški sobi sem ostala nogometašica. Naučila sem se boriti, vztrajati in verjeti, da se bom nekega dne vrnila med vas.

 

Zdaj sem na poti okrevanja. Vsak korak, vsaka vaja v rehabilitaciji je kot majhna zmaga. Moje telo še ni tako močno, kot je bilo, ampak moje srce je še močnejše. Ko zaprem oči, si predstavljam, kako znova stečem po igrišču, kako slišim navijanje in kako si s soigralkami podamo roke pred začetkom tekme.

 

Hvaležna sem Ženskemu nogometnemu klubu Radomlje in Nogometnemu klubu Radomlje, ki mi v sodelovanju z Lions klubom Kamnik, Nogometnim klubom Olimpija in Ženskim nogometnim klubom Olimpija pomagata pri zadnjem koraku moje vrnitve. Rehabilitacijske naprave, za katere zbirate sredstva, zame niso le kos opreme – so most med tem, kar sem prestala, in tem, kar si želim znova postati. Je upanje, da bom spet stala ob vas v vrsti, oblečena v naš rumeni dres.

 

Obljubim, da se bom trudila z vsem srcem. Da bom poslušala svoje telo, a nikoli ne bom nehala sanjati. Nogomet me je naučil, da ekipa nikoli ne pusti igralke same. In jaz sem to občutila vsak dan svoje bolezni – v vaših sporočilih, objemih in mislih.

 

Komaj čakam dan, ko bom spet zakorakala na zelenico. Ne kot bolnica. Ne kot nekdo, ki se je vrnil. Ampak kot ista punca, ki obožuje nogomet in svoje soigralke.

 

Hvala, ker verjamete vame in donirate sredstva za nakup rehabilitacijske naprave.

 

Z ljubeznijo in neizmerno hvaležnostjo,
vaša Lara